Pogosta vprašanja in odgovori
Imate dodatna vprašanja?
Nekatera pogosta vprašanja in odgovori (V&O) so razdeljena na 3 glavna pravna področja.
1. Kazensko in prekrškovno pravo
Kazensko pravo se osredotoča na resnejše kršitve zakonov in običajno obravnava hujše zločine, ki so lahko kaznovani z zaporno kaznijo. Prekrškovno pravo pa se nanaša na manjše kršitve predpisov in običajno prinaša manjše kazni, kot so denarne kazni ali opomini, namesto zaporne kazni.
Prijavo o storjenem kaznivem dejanja ali kazensko ovadbo lahko vloži vsakdo na policijo ali na državno tožilstvo. Obtožbo ali zasebno tožbo zaradi storjenega kaznivega dejanja pa lahko na pristojno sodišče vloži državno tožilstvo ali kadar zakon tako določa, oškodovanec kot tožilec ali kot zasebni tožilec. Postopek o prekršku lahko na podlagi prijave ali po uradni dolžnosti vodi prekrškovni organ, v primeru zahteve za sodno varstvo kršitelja pa o odgovornosti za prekršek odloča sodišče.
V kazenskem postopku se lahko izrečejo različne kazni, vključno z zaporno kaznijo, denarno kaznijo, pogojno obsodbo, prepovedjo opravljanja določenih dejavnosti itd. V prekrškovnem postopku se običajno izrečejo denarne kazni, opomini, ukrepi ali ukrepi za preprečitev ponovitve prekrška, kazenske točke v prometu, prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja,…
2. Zapuščinsko oziroma dedno pravo
Če oseba umre brez oporoke, se dedovanje ureja v skladu z zakonom o dedovanju po vrstnem redu, ki ga določa zakon. Zakon določa, kako se premoženje razdeli med zakonite dediče, običajno med zakoncem, otroke, starše in druge sorodnike.
Da, oporoka omogoča osebi, da ureja dedovanje po lastnih željah. Z oporoko lahko oseba določi, kako naj se razdeli njeno premoženje med dediče in ali naj se določene stvari zapustijo določenim osebam.
Dediči imajo pravico do dediščine, ki jim pripada v skladu z zakonom ali oporoko umrlega. To vključuje pravico do dedovanja premoženja in stvari po umrlem, pa tudi pravico do udeležbe v postopku dedovanja, v katerem se ureja razdelitev premoženja med dediče.
3. Družinsko pravo
Postopek ločitve je pravni postopek, v katerem se zakonska zveza razveže in razdeli skupno premoženje ter v primeru skupnih mladoletnih otrok urejajo skrbništvo nad otroki. Če zakonca nimata otrok ali so ti polnoletni, se lahko zakonska zveza sporazumno razveže tudi pri notarju, sicer se ločitveni postopek začne z vložitvijo predloga za ločitev na sodišče. V primeru mladoletnih otrok je pogoj za vložitev predloga sodišču tudi izvedba predhodnega posvetovalnega sestanka pri CSD, ki o tem naredi zapisnik. Nato se postopek po vloženem predlogu nadaljuje z obravnavo sodišča, kjer se prednostno ureja razmerja za skrb in preživljanje mladoletnih otrok. Delitev skupnega premoženja zakoncev se praviloma ureja ločeno. V primeru sporazuma se delitev skupnega premoženja lahko uredi pri notarju, sicer je treba vložiti posebno tožbo pri sodišču.
Starši imajo pravico in dolžnost zagotavljati osnovno nego, vzgojo, izobraževanje ter materialno in moralno podporo svojim otrokom. Poleg tega imajo starši tudi pravico do stikov z otroki in sodelovanja pri odločitvah, ki vplivajo na njihov razvoj.
V primeru ločitve ali razveze zakonske zveze se vprašanje preživnine rešuje bodisi s sporazumom med strankami bodisi s sodno odločitvijo. Preživnina je običajno določena glede na potrebe prejemnika, zmožnosti plačnika ter druge relevantne okoliščine, kot so starost otrok in standard življenja med zakoncema.